Eho 25 - (Nes)končni modeli kratke zgodbe

Prozna zbirka Sanje Mihajloviḱ-Kostadinovske (Nes)končni modeli kratke zgodbe je izšla pri skopski založbi Begemot, za katero se zdi, da dejavno vzpodbuja ustvarjalnost in izvirnost na področju te literarne zvrsti na makedonskem literarnem reliefu. Od leta 2016 namreč razpisuje natečaj za kratko prozo in prozno mikrofikcijo z naslovom Potujitve (Очудувања) in v posebni, istoimenski zbirki objavlja najboljša besedila, ki izkazujejo izvirnost sloga in pripovednega postopka ter domiselnost pri izbiri tem. Naslov seveda izhaja iz termina остранение Viktorja Šklovskega in, kot je v predgovoru prve (dvojne) edicije Potujitev zapisal njen urednik Andrej Jovančevski, napeljuje na neomejen spekter pripovednih postopkov, ki zaradi svežega in neobičajnega pogleda na snov izzovejo začudenje. V tej ediciji so se znašle tudi stvaritve Sanje Mihajloviḱ-Kostadinovske in prav nič nas ne čudi, da je kmalu za tem luč sveta ugledala njena prva prozna zbirka. Že sam naslov zbirke kot tudi naslovi ciklov (Delikatesne zgodbe, Zoprne zgodbe, Nesrečne zgodbe …) in posameznih besedil (Čevapčiči s čebulo, Trepalnica v očesu, Povešene prsi …), ki po dolžini največkrat ne presegajo ene strani, odražajo domiselnost in igrivost avtoričine pisave. Knjiga vsebuje literarizirane modele kratkih zgodb, podane v slogu parodiranih priročniških opisov izbranih modelov, navodil in receptov za pisanje in branje te literarne zvrsti, ki zvenijo kot iskrive utemeljitve podobnosti med zgodbo in izbranim, pogosto čisto banalnim objektom iz neposredne resničnosti, kot npr. v zgodbi Sponka: »S takšno zgodbo lahko spnete svoje misli, da se ne razletijo na vse strani«. Prav ta nazorna razkritja podobnosti učinkujejo humorno, včasih tudi pikro in takrat spominjajo na ekstrakt literarne kritike, npr. v Ribi v akvariju:…