Knjižna zbirka Kult - Družbena mimikrija

Pretvarjam se, torej sem. Obstajam, ker se pretvarjam, da sem nekaj, kar v resnici nisem, ali pa vzbujam vtis, da nisem to, kar dejansko sem - homo mimicus. Gre za vedenjsko strategijo, s katero si v izrednih razmerah zagotavljamo preživetje, v običajnih razmerah pa si na ta način lajšamo dostop do pomembnih dobrin. Čeprav je strategija splošno razširjena - lahko je enostavna, sofisticirana, enkratna, ponovljiva, originalna, posnemovalna - je strukturno enaka pri človeku, ribi, metulju, mehkužcu in pri številnih drugih nečloveških vrstah. Kljub temu je dolgo časa bila skupna značilnost predatorjev in družboslovcev slepota za učinke in oblike te strategije. Doslej. Šele z objavo te knjige - eruditskega avtorja Marjana Smrketa, sociologa religije - je dejavnost mimikretičnih akterjev postala demarginaliziran predmet družboslovnega interesa. Platon, Aristotel, Bacon, Freud, Machiaveli, Luther, Libanius, Goffman, Hagen, Rambo, Smith, Zagorin, Gambetta, Cavaillé in še nekaj drugih velikih imen dokazuje, da predmet te knjige v družboslovnih refleksijah sicer ni bil povsem ignoriran. A vselej je, kot pokaže Smrke, nekaj manjkalo, bodisi družboslovni koncept, model, empirija, osmislitev, eno, drugo ali pa vse našteto. Zato si pomaga z natančno in pregledno refleksijo pojmov, izostritvijo definicij, z razmejitvijo naravoslovne od družbene ravni, odkrije strukturo mimikretičnosti in njene socialne uporabe, s tem pa vzpostavi konsistentno orodje za nadaljnjo sociološko analizo. Monografija dokazuje, da je sociološka refleksija edini način, kako se je mogoče v mimikrijskih kontekstih znajti drugače kot pa zgolj v vlogi operatorja, mimika, mimikretičnega cilja ali modela. To je temeljno sporočilo Smrketove knjige. Kajti zdravorazumsko zanašanje na moralo, vrednote ali formalna…