Eho 27 - Islandski triptih

V svojih poetičnih novelah Hubert Klimko-Dobrzaniecki orisuje življenje na Islandiji, pri čemer v ospredje postavlja zgodbe priseljencev z evropske celine, ki so na otok prišli iskat srečo in boljše življenje, a so tam našli vse kaj drugega. Hubert, pripovedovalec v noveli Rožin dom, je zaposlen kot negovalec v reykjaviškem domu za ostarele. Tu ni le zaupnik oskrbovancev, temveč pogosto tudi njihov zadnji spremljevalec in priča njihovega umiranja. Zgodba o starosti in ljudeh, pozabljenih od sveta in celo lastnih otrok, se polagoma preveša v pripoved o nenavadnem prijateljstvu med poljskim imigrantom in plemenito slepo starko Rožo. Krýsuvík je islandska balada o preprostem, pridnem ribiču, ki gradi hišo, da bi si lahko ustvaril družino, in o usodi, ki kruto poseže v njegovo srečo in mu odvzame vse. Njegova prvorojenka Roža je od rojstva slepa. Drugorojena Karitas se rodi zdrava, a pade v gejzir. Potem ko mu umre še žena, ribič izgubi voljo do življenja. Skorajda mitična pripoved je bržkone zgodba o Rožinem otroštvu. Uspavanka za obešenca je rekviem za Szymona Kurana, poljskega violinista in skladatelja, ki se je na Islandijo izselil leta 1984. Novela med drugim prevprašuje mejo med normalnostjo in norostjo. Szymon kroži med domom in psihiatrično bolnišnico, nekje vmes pa si skupaj prijateljema Hubertom in Hrvatom Borom v tujem okolju ustvari lastni svet, v katerem pomembno vlogo igra umetnost. Klimko-Dobrzaniecki težke, tabuizirane teme obravnava stvarno in brez sentimentalnosti, pripoved pa zna zabeliti tudi z zdravo mero humorja, ki se napaja v hrabalovski tradiciji. Kljub distanci do obravnavanih tem pa vendar najbolj prideta do izraza sočutje in solidarnost, ki vladata v svetu njegovih junakov. Zgodbe protagonistov nas ves čas opominjajo, da smo vsi samo ljudje in da…