Trans 4 - Nenavadne zgodbe dona Jesusa Falcãa

Prozna zbirka Iztoka Osojnika s pomenljivim naslovom Nenavadne zgodbe dona Jesusa Falcãa vsebuje osem besedil. Naslov pove, da gre za nenavadne zgodbe tujega avtorja/avtorice oziroma nenavadnega avtorja/avtorico tujih zgodb. Kratke zgodbe, ki se izmikajo učbeniški definiciji žanra, so polne duhovitega, pogosto ironičnega izražanja, presenetljivih obratov, kirurško natančnega, skorajda sadističnega seciranja bolečih emocij, posmehljive obdukcije nesrečne ljubezni in spretnega spodnašanja utečenih vzorcev razmišljanja. V zgodbi Empedokles se fotoreporter odloči za radikalno dejanje, s katerim se odpravi po stopinjah starogrškega soimenjaka. Pasja radost slika portret manjšega kraja, v katerem vsi prebivalci, od frizerk do mesarjev, berejo latinske knjige, vrhunec njihovega družabnega življenja pa so kvizi, kjer se preizkušajo v tolmačenju latinščine. V Križanki spremljamo pot uspešnega menedžerja, ki iznenada doživi razsvetljenje in se iz brezobzirnega dobičkarja prelevi v zenbudističnega pisatelja. Zeleni ponedeljek je etuda morda istega pisca, v katerem se borita ambicija napisati veliki tekst in nezadržna potreba po pisanju. V mali lulu smo priča jeremijadi zapuščenega ljubimca in seciranju mehanizmov ne/srečne ljubezni, v besedilih Protagonisti in znaki, Poskus in Povsem preprosta zgodba pa se pripoved spleta okoli premisleka o avtorski funkciji ter erosu in etosu literature. Kot nam pisatelj namigne v Zaključni besedi, ki je nekakšen ključ za branje (ne pa tudi za interpretacijo) zbranih besedil, v teh zgodbah gre za mešanico fikcije in fakcije. Metafikcija ves čas trka ob realnost. Tok pripovedi ponika in se spet pojavlja. S sabo nosi naplavine, ki jih deroča reka zavesti pobira po svoji poti. Prav ta »šoder« daje besedilom teksturo in jih napaja z elektriko, ki…